O KDP

Kateheza Dobrega pastirja je skupna verska izkušnja, ki vključuje otroke in odrasle, v katerih prevladujejo otrokove duhovne vrednote: opazovanja, motrenja in predvsem užitka z Bogom. To izkušnjo doživljajo v atriju, posebej pripravljenem okolju za versko življenje otrok.

Verjamemo,

  • da imata Bog in otrok edinstven odnos med seboj, zlasti pred šestim letom;
  • da odrasli morejo pomagati pri rasti tega odnosa, ki je dar Božjega Duha;
  • da otroci potrebujejo poseben prostor za pospeševanje rasti tega odnosa;
  • in da so za otrokovo duhovno rast potrebna otipljiva posredna sredstva.

Značilnosti Kateheze Dobrega pastirja so povzete v 32 točkah, ki jih je sprejel Mednarodni svet (Consiglio) oktobra 1996:

  1. V središču zanimanja in vsega prizadevanja kateheta Kateheze Dobrega pastirja je otrok, predvsem njegovo versko življenje. Katehet:
    • skrbno opazuje in proučuje globoko potrebo otroka in njeno razodevanje glede na otrokovo razvojno stopnjo;
    • živi z otrokom v skladu z evangelijem: »Če ne postanete kot otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3);
    • pripravi vse, kar je potrebno, da lahko otrok izkuša in razvija to življenje.
  2. Katehet sprejme vizijo Marije Montessori o človeku in s tem tudi držo odraslega do otroka; pripravi okolje – atrij, ki pomaga k razvoju otrokovega verskega življenja.
  3. Atrij je skupnost, v kateri otroci od svojih najzgodnejših let naprej, skupaj z odraslimi živijo versko izkušnjo, ki jim pomaga vstopiti v širšo skupnost družine, Cerkve in družbe. Atrij je prostor molitve, v katerem delo in učenje sama po sebi postajata meditacija, molitev, kontemplacija in radostno doživetje. Atrij je prostor, kjer je Kristus edini Učitelj; otroci in odrasli skupaj poslušajo Njegovo besedo in iščejo, kako bi prodrli v skrivnost liturgičnega praznovanja.
  4. Posredovanje krščanskega sporočila v atriju ima značaj praznovanja. V spoštovanju do edinega Učitelja katehet ni učitelj. Odpove se vsaki obliki kontrole (testi, spraševanje, izpiti itd.), saj v duhu uboštva izkuša, da sadov kateheze ne more pripisati samemu sebi.
  5. V atriju predstavljamo vsebine, za katere otroci pokažejo, da zmorejo prodreti v globino sporočila, in veselje. Te vsebine so vzete iz Svetega Pisma (sveta zgodovina, brana s tipološkim ključem) in liturgije (molitev in zakramenti), ki sta osnovna vira za oblikovanje in ohranjanje krščanskega življenja na vseh starostnih stopnjah, in posebej osvetljujejo otrokove temeljne življenjske izkušnje.
  6. Božjo Besedo oznanjamo čim bolj spoštljivo, tako da besede odraslega niso po nepotrebnem med Bogom in njegovimi stvaritvami, ampak obzirno služijo poslušanju, v upoštevanju evangelija: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal« (Jn 7,16).
  7. Katehet v katehezo Dobrega Pastirja ne vnaša drugih vsebin, ki bi pomenile odmik od bistva in značilnosti osnovnih potreb otrok in dela z njimi.
  8. Tedenska srečanja naj trajajo vsaj dve uri; krajši del srečanja naj bo namenjen katehetovi predstavitvi vsebine in večina časa otrokovemu osebnemu delu.
  9. Življenje v atriju se v skladu z življenjem Cerkve ravna po liturgičnem letu, zato sta najmočnejši obdobji: od božiča do Gospodovega razglašenja in od Velike noči do binkošti.
  10. Evharistija je v središču življenja v atriju v vseh starostnih obdobjih, pri čemer upoštevamo posebnosti različnih krščanskih Cerkva.
  11. Na vsakoletno oznanilo prvega obhajila otroci odgovorijo glede na svojo željo in stopnjo osebne zrelosti. Razločujejo s pomočjo družine, katehetov in duhovnika.
  12. Pred samim praznovanjem prvega svetega obhajila je intenzivni čas priprave; to so za prvoobhajance dodatna tedenska srečanja.
  13. Duhovne vaje pred prvim svetim obhajilom trajajo vsaj štiri cele dni. V tem času je bistveno:
    • vsakdanje obhajanje svete maše;
    • pustimo, da se otroci mirno zadržijo ob vsebinah, ki jih poznajo, in ne vključujemo novih predstavitev;
    • tudi na dan prvega svetega obhajila se srečanje podaljša do večera, da se otroci prehitro ne raztresejo in ne pozabijo tega, kar so doživeli.
  14. Praznovanje prve spovedi je slovesno povezano s krstnimi znamenji belega oblačila in luči in, če so prisotni katehumeni, tudi z obredom krsta.
  15. V času neposredne priprave na prvo sveto obhajilo potekajo redna srečanja za celo družino.
  16. V letih po prvem obhajilu se kateheza nadaljuje. Že znane vsebine obnovimo, razširimo in dodamo nove, ki upoštevajo nove potrebe razvojnega obdobja.
  17. Otroci imajo na razpolago materiale. Delo z njimi jim pomaga vsrkati predstavljeno vsebino na razmišljujoč način. Kjer razmere ne dopuščajo, da bi imeli atrij, lahko uporabimo drugo sredstvo za oznanjevanje krščanskega sporočila: delovni zvezek in priročnik Jaz sem Dobri pastir. Glas Dobrega pastirja lahko pride preko različnih sredstev: po materialih ali knjigah Jaz sem Dobri pastir, kajti njegov glas odmeva v globini srca kljub raznolikosti sredstev.
  18. Materiali morajo biti privlačni, toda »trezni«, tesno povezani z vsebino, ki jo želimo predstaviti, brez nepotrebnih okraskov, ki bi odvračali od pomembnosti in bistva vsebine. Material morajo biti preprost, bistven in »reven«, da more bogastvo vsebine izstopiti v največji možni meri.
  19. Ista navodila (glej točko 18) veljajo tudi za atrij. Katehezo Dobrega pastirja je možno izvajati v vseh socialnih in kulturnih okoljih.
  20. Materiale moramo izdelati po preizkušenih modelih/predlogah, glede na otrokove potrebe na določeni stopnji razvoja.
  21. Materiali omogočajo katehetu, da zavzame sebi primerno mesto: mesto »nekoristnega služabnika« (Lk 17,10). Ta evangeljski izraz se razume v smislu, da ima odrasli sicer določeno nalogo in vlogo, ki jo mora izpolniti, vendar sadovi daleč presegajo to, kar dela, ker je edini učitelj Kristus.
  22. Kateheti delajo drug z drugim v edinosti in harmoniji, da se uglasijo z Božjim načrtom zgodovine in s potrebo po edinosti, ki je močno izražena v prilikah o Dobrem pastirju (Jn 10, 1 sl) in pravi vinski trti (Jn 15, 1 sl). Svoje sposobnosti in izkušnje velikodušno delijo z drugimi.
  23. Pravi odnos odraslega do otroka mora zaznamovati ponižna drža pred njegovimi sposobnostmi, spoštovanje njegove osebnosti in potrpežljivo čakanje, da otrok razkrije samega sebe.
  24. K nalogam kateheta spada:
    • poglobitev v krščansko sporočilo s študijem svetopisemskih in liturgičnih virov, z življenjem iz tradicije in teoloških, ekumenskih ter socialnih gibanj, ki danes poživljajo življenje Cerkve;
    • priprava in ohranjanje urejenosti atrija, da bo prostor omogočal zbranost, tišino in kontemplacijo otroka in odraslega;
    • lastnoročno izdelovanje materialov; pri tem mu na področjih, ki presegajo njegove zmožnosti, lahko pomagajo sodelavci.
  25. Razlogi, zakaj mora katehet sam izdelati materiale, so:
    • da bi osebno vsrkal vsebino;
    • da bi se zoperstavljal težnji po učinkovitosti, hitrosti in porabništvu;
    • da bi privzel ritem, ki je v skladu z otrokovim in – tako verjamemo – z delom Duha v nas;
    • da bi dosegel povezanost med roko, razumom in srcem.
  26. Delo z otroki v atriju je glavna zavezanost kateheta kateheze Dobrega pastirja, vendar ta zavezanost vodi kateheta, da je na splošno odprt za katehezo in je na razpolago za različne oblike služenja, ki so morda potrebne.
  27. Kateheza Dobrega pastirja želi pomagati odraslim odpirati oči za nepoznana bogastva otroka, zlasti versko, da bi jih to pritegnilo tako, da bi otroku služili in se od njega učili. Zato Kateheza Dobrega pastirja:
    • ne išče uspeha.
    • ne povzroča hrupa (Iz 10,33-11,10).
    • je zvesta duhu gorčičnega zrna (Mt 13,31).
    • je naklonjena najmanjšim v Cerkvi.
  28. Kateheza Dobrega pastirja daje prednost duhovnim vrednotam otroštva in želi pomagati oblikovati vest, ki je pozorna na solidarnost in pravičnost pri soustvarjanju zgodovine.
  29. Kateheza Dobrega pastirja je odprta za vse kristjane, različnih veroizpovedi in različnih stopenj vključenosti v Cerkev.
  30. Kateheza Dobrega pastirja se daje na razpolago škofiji, zato deluje v edinosti s škofom.
  31. V vsakem atriju pomaga duhovnik, ki pozna otroke, predvsem njihovo versko razsežnost, z njimi obhaja evharistijo in zakrament sprave ter deluje v duhu kateheze Dobrega pastirja.
  32. Kateheza Dobrega pastirja je eksperimentalne narave in je odprta za vedno globlje vpoglede v neskončno skrivnost Boga in njegovo vesoljno zavezo z vsem stvarstvom.