O KDP

Kateheza dobrega pastirja – pot otrokovega srečanja z Bogom

Kateheza dobrega pastirja (KDP) je oblika verske vzgoje otrok, ki je vznikla po 2.vat.koncilu. Ta je med drugim izpostavil Božjo besedo (Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju), liturgijo (Konstitucija o svetem bogoslužju) in skupnost (Dogmatična konstitucija o Cerkvi). Sofija Cavalletti, strokovnjakinja na bibličnem področju, in njena sodelavka Gianna Gobbi, montessori pedagoginja, sta nove poudarke oznanila postavili na pedagogiko Marije Montessori, ki otroku omogoča, da v svojem ritmu odkriva lepoto vere ter gradi osebni odnos z Bogom.

Kateheza dobrega pastirja temelji na prepričanju, da je otrok že od najzgodnejših let zmožen globokega odnosa z Bogom in poteka v posebej pripravljenem prostoru, imenovanem atrij. To je miren, lep in svet prostor, ki otroka vabi k notranji zbranosti, razmišljanju in molitvi. S poslušanjem Božje besede, ob delu s preprostim materialom in spoznavanjem liturgičnih znamenj otrok na konkreten način vstopa v skrivnost vere.

Kateheza poteka v treh stopnjah, ki sledijo naravnemu razvoju otroka:

  • Atrij 1. stopnje (3–6 let):Otrok preko prilik, zlasti prilike o Dobrem pastirju, doživlja Jezusovo ljubezen in njegovo navzočnost v evharistiji ter preko liturgičnih znamenj, zlasti krsta, svojo pripadnost Jezusu in občestvu Cerkve.
  • Atrij 2. stopnje (6–9 let):Otrok vstopa v globlje razumevanje Božje besede, spoznava moralne prilike in zgodovino Božjega kraljestva, ki mu pomaga razumeti, da je vključen v veliki Božji načrt ljubezni. Začenja dojemati, kaj pomeni sodelovati z Bogom, živeti v skladu z Njegovim načrtom in v skupnosti verujočih.
  • Atrij 3. stopnje (9–15 let):Otrok poglablja in razširja oznanilo, ki ga je prejel. Odkriva svoje darove in prepoznava svoje mesto v zgodovini Božjega kraljestva ter se pripravlja na aktivno življenje v župnijskem občestvu in družbi.

Kateheza otroke postopno uvaja v zakramentalno življenje. V predšolskem obdobju se gradi temelj za pripravo na spoved in prvo sveto obhajilo, ki po 6. letu postane vse bolj konkretna. Po 12. letu pa se mladostniki pripravljajo na prejem zakramenta svete birme.

Kateheza dobrega pastirja ne izpostavlja učenja in razlage verskih vsebin, pač pa osebni odnos z Bogom. Ta se vzpostavlja in krepi ob osebnem delu z materialom. Temu je namenjena več kot polovica časa v atriju. Katehet v tem okolju ni učitelj, temveč spremljevalec, ki pomaga otroku poslušati Božji glas in mu daje čas za osebno raziskovanje, čudenje in premišljevanje. Kateheza prinaša mir, globino in veselje – tako otrokom kot odraslim, ki jih spremljajo.

Od leta 2017 je v Cerkvi na Slovenskem Kateheza dobrega pastirja uradno priznana kot alternativa klasičnemu verouku in je vključena v Slovenski katehetski načrt, zato se lahko župnije odločajo za uvajanje otrok v krščansko življenje tudi preko tovrstne kateheze.

Za vodenje kateheze Dobrega pastirja je potrebno posebno usposabljanje, ki ga organizira Akademija Mericianum v okviru Uršulinskega zavoda v Ljubljani.