Atrij je pripravljeno okolje, ki pomaga vzpostaviti odnos med Bogom in otrokom in ga vzdrževati. Potem ko katehet otroku predstavi izbrano oznanilo, lahko otrok svobodno izbere dejavnost, ki bo omogočila notranji dialog s Svetim Duhom. Pripravljeno okolje in material, s katerim otrok dela, je »tihi partner«, ki mu pomaga, da uživa v odnosu z Bogom.
Kateheti v atriju v drži preprostosti, ponižnosti in poslušanja odkrivamo skrivnosti Božjega kraljestva skupaj z otroki. Skupaj živimo vero in smo vključeni v skupnost verujočih.
Starši, ko iščete prostor za versko vzgojo vašega otroka, lahko izbirate med sledečimi atriji v Sloveniji:
Odmev staršev:
Nekoč sem atrij videla kot prostor, pripravljen za otroka, da prek stvari, ki jih lahko prime z roko in tako uporablja svoje telo, spoznava svojega duha in dušo. Šele ko smo atrij doživeli preko zooma sem spoznala, kako pomembni sta prisotnost, zgled in spodbuda odraslega. Na srečo so sestre v tem času pripravile izdajo knjižic v zbirki Bog in otrok namenjene družinam, ki želijo svoje otroke vzgajati v veri. Eden prvih spominov na atrij, ki so mi dragoceni se je zgodil, ko je otrok prišel iz atrija in razvil svitek iz papirja. Tako dolg je, da na tleh komaj najdeva prostor zanj. Dobro uro skupaj slikava podrobnosti sosledja stvarjenja sveta. Ob drugi priliki mi je otrok z navdušenjem bral iz malih knjižic, ki jih je naredil. Tako ne le on, temveč tudi jaz rastem z njim. Ob pripravljenem odraslem se lahko v polnosti razvija tudi otrok.
(Marija Selak, mamica sedemletnega Jurija in petletnega Klemena, atrij Sv. Duh)
Odmev katehistinje:
Trenutek, ki me je še posebej nagovoril, je bil pri predstavitvi evharistični navzočnosti Dobrega pastirja. Pet let stara deklica, po imenu Eva, je pri meditaciji dejala: »Ana, Jezus je živel že zelo dolgo nazaj. Takrat še mene ni bilo. Tudi tebe še takrat ni bilo. Bila si v Božjem načrtu.« Izjava te deklice, me je osupnila in nekaj časa smo samo sedeli v tišini, ki pa je bila za vse nas prijetna. Deklica je povezala Dobrega pastirja z Jezusom in to me je zelo nagovorilo.
(Ana Marija, Ptuj)
Odzivi otrok:
Po predstavitvi prilike o gorčičnem zrnu v mežiškem atriju:
Ob pripovedovanju o tem, kakšno majhno mesto, pravzaprav ena vas, pastirski zaselek je bil Betlehem, »tisočnija«, in ob prebiranju prerokbe o Betlehemu, Ronja naenkrat izjavi: »Betlehem, to je tako kot gorčično zrno, tako majhno, pa v bistvu je nebeško kraljestvo v njem…«
Ob drugi priliki, ko govorimo o evharistiji, predstavljam pripravo keliha, vodim meditacijo o nerazdružljivosti božje in človeške narave, ki se odraža v tej nerazdružljivosti vina in kapljice vode, ko se božja narava vsa združi s človeško in vse postane eno, Ronja vzklikne: »Tu noter (v kelihu – op. katehistinje) je vendar paruzija!«
(Ronja, 6 let, prvo leto II. stopnje KDP, OŠ Montessori Maribor)
Na koncu predstavitve o daru luči pri krstu ugotavljamo, da Jezusova luč, ki nam jo je dal pri krstu ni na sveči, ki ugasne, ampak v našem srcu. Trini z vso samoumevnostjo pripomni: “A zato nas Jezus tako pozna!”
(Trini, 4 leta, atrij “Colegijo Santa Ursula, Santiago de Chile”, katehistinja s. Mateja Koršič)
(Martin: prilika o najdeni ovci; Jonatan: oltar, atrij Šmartno)
